PGD KRAŠČI
KRAŠČI 69
9261 CANKOVA
pgd.krasci@gmail.com
DŠ: 18681107
TRR: SI56 0235 4001 1357 427

Zgodovina in predstavitev vasi Krašči

 


VAS KRAŠČI  






Vas Krašči je majhno, raztreseno naselje v Prekmurju na Goričkem, nahaja se v občini Cankova in je del Krajinskega parka Goričko. Posebnost vasi je Ledavsko jezero, ki deli vas na dva dela.

ZGODOVINA VASI

Krajevni leksikon Slovenije pravi, da je vas Krašči raztreseno naselje v pobočni in slemenski legi, kjer je prst peščena in suha, ponekod pa tudi ilovnata in lapornata. Od tod je doma tudi Jožef Smodiš, avtor katoliške rokopisne cerkvene pesmarice, ki jo je napisal v 17. stoletju.

Nič pa v leksikonu ne piše o zgodovini vasi, ki seže najmanj do 13. stoletja. Naselje se prvič omenja leta 1366 z imenom Zomorofalua, kot pravi nek zapis, ki našteva kraje ledavskega okoliša v tistem času. V bistvu gre za najstarejše zapise dvajsetih vasi, ki ležijo ob potoku Ledava še danes in se razprostirajo od vasi Ocinja do Skakovcev.

Znani prekmurski zgodovinar Ivan Zelko pa je našel še starejši zapis o sedmih vaseh, ki ležijo med Ledavo in Kučnico in so obstajale že leta 1208, ko naj bi jih nemški grof Hendrik prodal madžarskemu grofu Nikolaju, ki je območje priključil zemljišču Lyndwa oziroma gospodi s sedežem pri Gradu, ki so imeli v lasti večji del Goričkega. Teh sedem vasi zapis ne imenuje po imenu, se pa zaradi nekaterih drugih zgodovinskih dejstev domneva, da gre za vasi Gornji Črnci, Krašči, Ropoča, Večeslavci, Rogašovci, Nuskova in Ocinje. Sodeč po tem sta torej Krašči in Gornji Črnci najstarejši vasi cankovske občine, saj segata že v leto 1208.

Vas Krašči se z imenom, ki ga ima še danes, prvič omenja leta 1698, ko je tudi večina ostalih obledavskih vasi prvič omenjena z današnjimi oblikami imen. Seveda se v vseh zgoraj omenjenih zapisih vedno omenja le del Kraščev na desnem bregu Ledave, medtem ko o levem bregu ali Pretmarju, ni kaj dosti omemb. Torej kot vidimo potok Ledava deli vas na dva dela oziroma ga je delila vse do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je to vlogo prevzelo Ledavsko jezero.

LEDAVSKO JEZERO

Ledavsko jezero je verjetno tista naravna značilnost, po kateri je vas znana in se največkrat omenja vzporedno z njo. Zaradi nenehnih poplav potoka Ledave, ki so uničevale rodovitna tla po celotni ledavski dolini, so v Kraščih leta 1975 začeli graditi nasip in zadrževalnik, kjer se sedaj zadržuje voda in s čimer se regulira potok Ledava. Osnovna funkcija jezera je torej zadrževanje vode in s tem obvarovanje nižje ležečih krajev, med njimi tudi mesta Murska Sobota, pred poplavami. Akumulacija, ki se ustvari v zimsko-spomladanskem obdobju, zagotavlja v poletnem  sušnem obdobju določen pretok vode in ohranitev življenja v potoku Ledava ter posredno tudi delovanje čistilne naprave v Murski Soboti.  

Ledavsko jezero je eno izmed večjih jezer v Sloveniji, saj meri v dolžino 1500 metrov in v širino 650 metrov. Poleg potoka Ledava vodo v jezero prispeva še potok Lukaj, ki se tik pred jezerom izliva v Ledavo in še nekaj manjših pritokov na zahodni strani.

Jezero je primerno za vodne športe in predvsem za ribolov. O tem se lahko prepričamo ob pogledu na jez, ki pogosto gosti desetine ribičev. Ribe, ki jih lahko najdemo v jezeru so: klen, krap, ščuka, ploščič, mrena, smuč, som ipd. Vse več pa se tudi omenja gosto rastje ob izlivu Ledave v jezero, ki naj bi bil pravi raj za ornitologe. Najpogosteje srečamo race mlakarice, liske, sivke, labode, čaplje, rečne galebe, čopaste črnice, zelenonoge tukalice, čopaste ponirke... Našteli so blizu 25 različnih vrst ptic. Tukaj je namreč moč najti vrste ptic, ki jih drugod po Sloveniji ni videti. Priča ohranjenosti narave in lepih okoliških gozdov so prostoživeče lisice, jeleni, srne in divji zajci. Na ledavskem jezeru pa so pričeli domovati tudi labodi, ki so se, kot kaže, naselili za stalno.

Ob jezeru so urejene ceste, ob sprehajalnih poteh je postavljenih nekaj klopi  in skrbi se za ustrezen odvoz odpadkov z obrežij. V teh krajih je vredno opazovati sončni zahod, po njem pa prisluhniti pesmi malega skovika in čuka, ki ne naznanjata smrti, kot so prepričani mnogi, ampak opozarjata, da je na Goričkem še življenje, saj se njuna pesem drugje po Sloveniji sliši vse redkeje. Kot zanimivost še povejmo, da se v bližini jezera nahaja opuščen peskokop, v katerem so leta 1993 izkopali mlečni zob dinoterja, ki je bil prednik mastodonta, ta pa današnjega slona.

Tu pa še moram omeniti eno značilnost, ki je povezana z jezerom. To je kres na jezeru, ki ga zadnjih nekaj let pripravlja Prostovoljno gasilsko društvo Krašči, ob 1. maju. To je dejansko kres na vodi (na splavu) in je edinstvena prireditev v Sloveniji.

OSTALE ZNAČILNOSTI VASI KRAŠČI

Za vas Krašči je značilno to, da skupaj z vasjo Gerlinci, kot edini vasi v cankovski občini, spadata pod drugo župnijo, in sicer pod župnijo Pertoča. Nekaj stoletij pred tem pa je vas Krašči spadala celo v župnijo Sveti Jurij, od koder so znani tudi prvi podatki o številu prebivalstva v vasi. Tako naj bi v Kraščih leta 1698 živelo 157 prebivalcev. Naslednji zapis iz leta 1869 navaja 345 vaščanov. Največ prebivalcev pa je vas imela v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, okrog 424 prebivalcev. Ob popisu leta 2002 je bilo 281 vaščanov v 78-ih gospodinjstvih (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Ker je torej vas dokaj majhna in ima malo prebivalcev, je glede na to v vasi trgovska in gostinska ponudba presenetljivo bogata. V Kraščih namreč poslujeta trgovini Grah in Wolf, tukaj pa so še gostinski lokali Beloševič, Kous, Grah ter turistična kmetija Ferencovi.

Vas ima tudi kapelo, katere zavetnica je Sveta Ana. Zanimiva je predvsem zgodba, kako je prišlo do izgradnje kapele. Leta 1995 je na občnem zboru prišlo do ideje o izgradnji mrliške vežice. Gradnja tega objekta se je začela maja 1996, med samo gradnjo pa je prišlo do ideje o kapeli. Ker je gradnja hitro napredovala, je bila blagoslovitev vežice 21. 9. 1997, blagoslovitev kapele pa je bila ob prvem proščenju 1998. Tako sedaj predprostor v vežici skupaj z zunanjim delom služi kot kapelica.

V Kraščih pa od leta 1945 deluje tudi prostovoljno gasilsko društvo. V zadnjih nekaj letih je izjemno aktivno, saj gradi velik in sodoben gasilski dom, nepogrešljivo pa je tudi na področju družabnih prireditev v vasi. To pa ni edino društvo v vasi, saj imamo tudi klub malega nogometa Jezero (KMN Jezero) in Društvo požarne samopomoči vasi Krašči z okolico. Pred nekaj leti pa smo imeli še en nogometni klub (KMN Krašči), ki pa je razpadel.

Če so danes prireditve v vasi bolj redke, nekoč ni bilo tako. Vas se lahko pohvali s štirikratnim prirejanjem borovega gostüvanja. Prvo so že priredili leta 1938, temu pa so še sledila tri, zadnje leta 1968. Tega leta je v vlogi ženina nastopal Franc Gerlec, v vlogi neveste pa Irma Benko. Čeprav je vas majhna, so kljub temu uspeli in vse prireditve uspešno izpeljali. Kot pravijo starejši vaščani, takrat ni bilo težko zbrati ljudi, saj je bil interes velik.

V vasi so bile pripravljene še številne druge prireditve. Avgusta 1984 je PGD Krašči skupaj z Aero klubom Rakičan pripravilo tekmovanje v padalskih skokih. Že naslednje leto (septembra 1985) je bila prireditev prikaza padalskih skokov in prikaz letenja. To prireditev je spet pripravilo PGD Krašči skupaj z Aeroklubom Murska Sobota. Žal pa se ta prireditev ni srečno iztekla zaradi strmoglavljenja športnega letala v jezero. Leta 2000 pa je bilo v Kraščih Evropsko prvenstvo v letenju z motornimi zmaji. To prireditev je prav tako pripravilo PGD Krašči skupaj s Društvom jadralnih padalcev ŠTRK iz Murske Sobote. Prireditev je trajala dva dni, in sicer 29. in 30. aprila, postavljen pa je bil tudi novi svetovni rekord v letenju z motornim jadralnim padalom, ki ga je postavil Vojko Prah iz Murske Sobote. Kar nekaj krat je bila, na turistični kmetiji pri Ferencovih, prikazana žetev in mlatitev po starem. PGD Krašči je leta 2000 začelo s prireditvijo postavljanje mlaja in s kresovanjem na vodi ob prvem maju. Ta prireditev je sedaj postala že tradicionalna, vendar pa jo je pod svoje okrilje prevzel KMN Jezero. Kot vidimo, se je v vasi vedno nekaj prireja, ta tradicija pa se tudi nadaljuje in prepričani smo, da bo tudi v prihodnje tako.

Darijan Marič l. r.

SOVRAŠTVO NE GOJIMO, POZNAMO LE POMOČ,
POMAGAT PRIHITIMO, NAJ BO DAN ALI NOČ!
 
Obvestilo – spletni piškotki!
Na naši spletni strani, uporabljamo piškotke (angl.:cookies), ki so namenjeni / zagotavljajo, da naša stran deluje optimalno, omogočajo lažjo uporabo naše spletne strani in evidentiranje obiskovalcev. V kolikor boste kliknili »Strinjam se«, boste sprejeli / namestili vse piškotke.
Ne strinjam se